euportal twitter euportal facebook

Uspešna igralka iz Studia bratov Vajevec v Los Angelesu

14.10.2019 – Ana Roza Cimperman je leta 2014 odšla v Los Angeles novim igralskim priložnostim naproti. Igrala je v več celovečercih in kratkih filmih, reklamah, skečih, videospotih in spletnih serijah. Njeni filmi so bili prikazani in osvojili nagrade na več kot šestdeset filmskih festivalih po vsem svetu. Pred kratkim je nastopila že v tretjem videu za PETA (People for the ethical treatment of animals – Ljudje za etično ravnanje z živalmi) in posnela reklamo za T-Mobile. Njen kratek postapokaliptični film Eco se prikazuje na festivalih v ZDA in Evropi.
Kaj vam je najbolj všeč v življenju v Los Angelesu?
Pred petimi leti, ko sem se preselila v LA, sem bila navdušena nad toplim vremenom, nad pestrostjo kulinarike, ki je z vsega sveta. Všeč mi je bilo, da ima mesto toliko različnih sosesk in ponuja možnosti za veliko različnih dejavnosti.
Danes po petih letih še vedno cenim te stvari, a so ljudje, ki živijo tukaj, v ospredju. Vsak je iz drugačne zvezne države ali z drugega konca sveta in ogromno se naučim kadar se pogovarjamo. To mi resnično širi obzorja in je tudi zelo koristno za moj poklic. Ljudje tukaj so vedno polni upanja in zelo pogumni, kar občudujem.
Vaš najljubši igralski projekt?
Kratki film Eco je bil izjemno zabaven. Snemali smo v zapuščeni vasi blizu Palm Springsa, sredi puščave. Moj lik je ženska, ki živi v postapokaliptičnem svetu, ki izgubi brata in je že blizu norosti. Film je fantazija, upodobitev brezupnega sveta, kjer ljudje doživljajo veliko bolečine in žalosti. Postopoma začnejo izgubljati človečnost, izgubljajo besedni zaklad in sposobnost komunikacije, ter postajajo vedno bolj prvinski. Moj lik je drugačen od tistih, ki jih ponavadi igram, kajti v tem filmu sem močna, agresivna ženska. Ponavadi pa igram nežne in poduhovljene like.
Je bila to najtežja vloga, kar ste jih kdaj igrali?
Mislim, da ne. Intenzivnost mojega lika in puščavska scena sta mi bili tuji, da sem se lahko bolj čustveno oddaljila.
Nekaj mesecev pozneje sem v filmu “A Door” upodobila najstniško dekle Su. Težko je bilo odigrati vlogo deset let mlajše osebe. Razen tega je bila Su tudi zelo depresivena, osamljena in malce nezrela, celo na robu normalnosti. Imela je halucinacije svoje umrle matere. Vedela sem, da bi bilo najbolje, da čas na snemanju preživim odmaknjena od preostalih igralcev in snemalne ekipe. Obroke sem jedla sama in med odmori sem se zamotila s sanjarjenjem o prihodnosti, kot bi to verjetno počel moj lik. Bilo je resnično čustveno naporno, želela sem biti prijazna in se pogovarjati, vendar sem vedela, da mojemu karakterju to ne bi pomagalo, zato sem ostala zelo zadržana. Lahko rečem, da sem bila izjemno vesela, ko smo posneli zadnji prizor.
Ali imate v načrtu že kakšne nove projekte?
Kmalu bom začel snemati prvo sezono komične serije Four Winds, v kateri igram hči ruskega milijarderja, ki se preseli v Los Angeles in porabi očetov denar za odprtje umetniškega studija. Spozna še tri dekleta, ki so se pred kratkim prav tako preselila v Los Angeles. Gre za komedijo z mešanico drame. Dve soigralki sta izkušeni stand-up komičarki in veselim se sodelovanja z njimi, ter tudi učenja od njih. Tudi nemškega naglasa sem se naučila posebej za to vlogo, ker se moj lik pretvarja, da je Nemka.
Drug projekt, na katerem delam, je še v zgodnjih fazah. To je TV-serija, v kateri igram boginjo Ateno, ki je poslana na Zemljo kjer se zgrozi, ko vidi, da v grške bogove nihče več ne verjame.
Kakšni so vaši hobiji?
Rada berem, večinoma neleposlovje. Gledam tudi veliko filmov doma in v kinu. Prednost za igralce je, da čeprav film ni dober, se iz njega še vedno nekaj naučiš, tako da ni nikoli izguba časa. Če mi je prizor res všeč, si memoriziram vrstice in na njem delam s svojim igralskim učiteljem.
Kadar imam čas poiskušam tudi delati kot prostovoljka, saj je v Los Angeles veliko priložnosti za to. Sem velika ljubiteljica živali in rada pomagam pri reševanju zapuščenih psov v West Hollywoodu. Kot igralka sem tudi prostovoljka v programu Mental Health Intervention Training, ki uči policaje pri LAPD (Los Angeles Police Department), kako se odzivati na terenske klice, če ti vključujejo ljudi z duševno boleznijo.
Kakšen bi bil vaš sanjski projekt?
Verjetno bi bila to vloga v filmu noir. Niti ne nujno vloga femme fatale, pravzaprav bi bila raje trdoživ detektiv ali zločinec. Všeč mi je ta žanr, ki na žalost že dolgo ni več priljubljen. Zdi se mi, da bi bilo na tem zelo zabavno delati, obožujem tisto mračno vzdušje in duhovite linije, ki si jih liki podajajo z veliko hitrostjo.
Nasvet vsem, ki želijo postati igralec?
Svetovala bi jim, naj se vpišejo v katerikoli igralski tečaj, predvsem z namenom, da jih povleče  iz ‘’cone udobja”. Če nimajo veliko denarja, se lahko pridružijo amaterski gledališki skupini. Jaz sem se veliko naučila v igralski šoli bratov Vajevec, ki že več kot tri desetletja deluje v Ljubljani. V njej poučujejo Strasbergovo igralsko metodo.
Mladi igralci lahko začnejo delati tudi na glasu in govoru s pomočjo videoposnetkov na youtube-u, berejo gledališke igre in scenarije, gledajo dobre filme z dobrimi igralci. Jaz sem nekaj časa gledala samo filme, kjer so bile glavne igralke nominirane za Oskarja. Tudi tečaj plesa in petja pomaga, tudi joga. Ali pa naj se pridružijo filmskemu tečaju ali filmski skupini, v kateri mladi filmarji gledajo dobre filme in se o njih pogovorijo. Obstaja velika verjetnost, da bodo začeli ustvarjati lastne filme in vam bodo verjetno ponudili vlogo.
Vsak od teh korakov v kakršnem koli vrstnem redu vas bo približal igralskemu poklicu.
Umetniki smo pogosto ohromljeni, saj mislimo, da nismo dovolj dobri in se bojimo, kaj si bodo ljudje mislili o nas. Eden izmed mojih najljubših citatov je Rooseveltov govor “Človek v Areni”. Ne obremenjujte se s kritiko. Šteje samo oseba v areni, oseba, ki se izpostavi in tvega. Verjamem, da se resnično počutimo žive kadar ustvarjamo in počnemo stvari, ki jih imamo radi.

Vir: Euportal press

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>