euportal twitter euportal facebook

Julijski sveženj kršitev

Evropska komisija je 22. julija 2016 objavila  seznam kršitev držav članic, ki niso ustrezno izpolnile svojih obveznosti iz zakonodaje EU. Odločitve, ki se nanašajo na več področij, naj bi zagotovile, da se zakonodaja EU ustrezno uporablja v korist državljanov in podjetij. Komisija je danes sprejela 20 obrazloženih mnenj, 8 zadev pa je predložila Sodišču Evropske unije. Komisija je poleg tega zaključila še 86 zadev, pri katerih je z državami članicami razrešila težave, tako da postopka ni bilo treba nadaljevati.

Slovenijo je Komisija pozvala k pravilnemu prenosu in izvajanju evropskih pravil o vozniških dovoljenjih iz Direktive 2006/126/ES. Ugotovila je namreč več pomanjkljivosti, ki vključujejo nepravilno opredelitev več kategorij vozniških dovoljenj, pri čemer bi bilo treba zlasti zagotoviti, da se v okviru kategorij določi največje število potnikov za nekatera vozila, in neupoštevanje obveznosti, da se izdajajo le usklajena vozniška dovoljenja, določena v Direktivi 2006/126/ES. Komisija je od slovenskih organov zahtevala tudi, da pravilno prenesejo pravila o zamenjavi dovoljenj zaradi uvedbe dodatnih zdravstvenih zahtev. Slovenija bi morala prenesti pravila o priznavanju vozniških dovoljenj, ki so v drugi državi članici omejena, ter pravila o običajnem prebivališču. Slovenija mora zdaj v dveh mesecih poslati svoj odgovor Komisiji, ki se bo nato odločila, ali bo zadevo predložila Sodišču EU.

Komisija se je med drugim danes odločila, da proti Avstriji začne postopek pred Sodiščem EU zaradi omejitev, ki se v nekaterih avstrijskih deželah uporabljajo za smučarske učitelje iz drugih držav EU. Komisija se sicer strinja, da so za poklic smučarskega učitelja potrebni ustrezno usposabljanje in kvalifikacije, vendar je ugotovila, da nekatere zahteve v Avstriji neupravičeno diskriminirajo neavstrijske smučarske učitelje. Na Tirolskem zakonodaja tujim smučarskim učiteljem preprečuje, da bi sprejemali stranke, ki so že prisotne v Avstriji, in njihovo pravico do zagotavljanja storitev omejuje na stranke, ki jih spremljajo iz države, v kateri ima zadevna smučarska šola ali smučarski učitelj sedež. Zaradi te omejitve so tuji smučarski učitelji v slabšem položaju kot tirolski, ki lahko sprejemajo stranke brez kakršnih koli omejitev. Take zahteve so v nasprotju s pravom EU in ne spoštujejo svobode opravljanja storitev, kot je določena v členu 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Komisija prav tako meni, da regionalna zakonodaja o smučarskih šolah v deželi Štajerski ni v skladu s pravili EU o prostem gibanju delavcev, pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, kot so določeni v členih 45, 49 in 56 PDEU, ter s sodno prakso EU. Ta dežela ne priznava nekaterih kvalifikacij za poučevanje alpskega smučanja, ki jih imajo tuji učitelji (na primer telemark, prilagodljivo ali nordijsko smučanje). Komisija je v preteklosti že izrazila svojo zaskrbljenost, in sicer v obrazloženem mnenju julija 2014 in v dodatnem obrazloženem mnenju junija 2015. Ker Avstrija teh pomislekov ni ustrezno obravnavala in ni sprejela ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, se je Komisija odločila, da proti avstrijskim organom začne postopek pred Sodiščem EU. Več v sporočilu za javnost.

Pravni postopek

Člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije daje Komisiji pristojnost, da kot varuh Pogodb sproži sodni postopek proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU.

Postopek za ugotavljanje kršitev se začne s predložitvijo zahteve za informacije (“uradni opomin“) zadevni državi članici, ki mora nanj odgovoriti v navedenem roku, običajno v dveh mesecih. Če Komisija z informacijami ni zadovoljna in sklene, da zadevna država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, ji lahko nato pošlje uradno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU (“obrazloženo mnenje“), s katero pozove državo članico, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev.

Če država članica ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko Komisija odloči, da bo zoper njo sprožila postopek na Sodišču Evropske unije. Toda v približno 95 % zadev v zvezi s kršitvami države članice izpolnijo svoje obveznosti po pravu EU, preden se zoper njih sproži postopek na Sodišču. Če Sodišče razsodi proti državi članici, mora ta sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča.

Kadar države članice ne prenesejo direktiv v roku, ki sta ga določila Svet Evropske unije in Evropski parlament, lahko Komisija od Sodišča zahteva, da pri odločanju o takšni zadevi državi članici naloži denarno kazen. To možnost, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, določa člen 260(3) PDEU.

Vir EC press

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>