euportal twitter euportal facebook

Oktobersko poročilo o kršitvah

10.10. 2019 – Evropska komisija v današnjem rednem mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke proti državam članicam, ki niso ustrezno izpolnile svojih obveznosti iz zakonodaje EU. Odločitve, ki se nanašajo na več področij, naj bi zagotovile, da se zakonodaja EU ustrezno uporablja v korist državljanov in podjetij. Komisija poleg tega zaključuje 120 zadev, pri katerih je z zadevnimi državami članicami razjasnila vprašanja, tako da postopka ni treba nadaljevati. Komisija se je odločila Sloveniji poslati obrazloženo mnenje, ker v nacionalno zakonodajo ni ustrezno prenesla več določb direktive o laboratorijskih živalih. Številne nacionalne določbe so nejasne, nepopolne ali dvoumne. Po uradnem opominu, poslanem julija 2017, prihaja pri zakonodajnih spremembah do znatnih zamud. Pravila EU o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (Direktiva 2010/63/EU), so bila sprejeta septembra 2010. V nacionalno zakonodajo jih je bilo treba prenesti do 10. novembra 2012. Direktiva zagotavlja visoko raven dobrobiti živali in hkrati ščiti pravilno delovanje notranjega trga. Ta pravila EU naj bi poleg tega čim bolj zmanjšala število živali, uporabljenih v poskusih, in zahtevajo uporabo alternativnih možnosti, kadar je to mogoče. Če Slovenija ne ukrepa v dveh mesecih od prejema obrazloženega mnenja, se Komisija lahko odloči zadevo predložiti Sodišču EU. Komisija je pozvala Dansko, Švedsko, Grčijo, Avstrijo, Luksemburg, Portugalsko, Slovenijo, Slovaško in Hrvaško, naj nacionalno zakonodajo uskladijo z direktivo o presoji vplivov na okolje (Direktiva 2011/92/EU). Ta direktiva zagotavlja, da se pred izdajo dovoljenja javni in zasebni projekti ocenijo glede na njihov vpliv na okolje. Pri Sloveniji se glavne pomanjkljivosti nanašajo na časovne okvire v čezmejnih postopkih, pomanjkanje zahteve, da pristojni organi upoštevajo rezultate predhodnega preverjanja ali presoj vplivov na okolje, ter nepravilen prenos zahtev za prilagoditev parametrov spremljanja glede na naravo, lokacijo in velikost projekta ter na pomembnost njegovega vpliva na okolje. Slovenska zakonodaja tudi ne zagotavlja zadostnih kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. Države članice morajo v skladu z zakonodajo EU o odpadkih Komisiji sporočati podatke. V skladu z Direktivo 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih morajo države članice Komisiji pošiljati poročila o stopnjah zbiranja iz direktive, in sicer v določenem številu mesecev po koncu zajetega leta, ter v poročilu navesti, kako so bili pridobljeni podatki, potrebni za izračun stopnje zbiranja. Poleg tega morajo poročati o stopnjah recikliranja, doseženih v vsakem zadevnem koledarskem letu, in o tem, ali so bile izpolnjene učinkovitosti recikliranja, ki jih zahteva direktiva. Romunija, Bolgarija, Francija, Italija, Malta, Grčija, Švedska, Slovenija, Litva, Nizozemska, Španija, Madžarska, Irska in Portugalska doslej teh obveznosti niso izpolnile za leto 2016 oziroma 2017. Komisija se je danes odločila, da Cipru, Grčiji, Luksemburgu, Portugalski, Romuniji, Sloveniji, Španiji in Švedski pošlje obrazložena mnenja, ker niso izpolnili obveznosti prenosa pravil EU o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje (Direktiva (EU) 2016/2341 – IORP II). Direktiva določa celovit regulativni okvir za dejavnosti in nadzor institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje. Države članice so morale pravila EU prenesti v nacionalno zakonodajo do 13. januarja 2019. Vendar Ciper, Grčija, Luksemburg, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija in Švedska Komisiji še niso priglasili zahtevanih nacionalnih ukrepov. Če ukrepi za prenos te direktive ne bodo priglašeni v dveh mesecih od prejema obrazloženega mnenja, se Komisija lahko odloči, da proti zadevnim državam članicam začne postopek pred Sodiščem EU. Komisija se je danes odločila, da Bolgariji, Cipru, Franciji, Grčiji, Latviji, Romuniji in Sloveniji pošlje obrazložena mnenja, v katerih jih poziva, naj sprejmejo potrebne ukrepe za popoln prenos direktive o blagovnih znamkah (Direktiva (EU) 2015/2436), in sicer po tem, ko jim je marca 2019 poslala uradne opomine. Direktiva je pomemben korak pri posodabljanju in nadaljnji uskladitvi zakonodaje EU na področju blagovnih znamk. Prinaša številne pomembne spremembe, vključno z revidirano opredelitvijo blagovne znamke, prilagojeno digitalni dobi, novimi razlogi za izključitev registracije blagovne znamke, novimi pravili o ponarejenem blagu v tranzitu ter novimi določbami za uskladitev postopkov za blagovne znamke v državah članicah EU. Države članice so morale navedeno direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo do 14. januarja 2019. Zadevne države članice Komisiji niso priglasile ukrepov za prenos direktive ali pa direktive niso v celoti prenesle v nacionalno zakonodajo. Zdaj imajo na voljo dva meseca, da sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev z obrazloženim mnenjem. Brez zadovoljivega odziva navedenih držav članic se Komisija lahko odloči, da proti njim začne postopek pred Sodiščem EU. Komisija se je danes odločila, da pošlje obrazloženo mnenje Sloveniji, ker ni priglasila nacionalne zakonodaje za prenos pravil EU o pogojih za sprejem prosilcev za azil (Direktiva 2013/33/EU). Cilj navedene direktive je uskladiti pogoje za sprejem po vsej EU ter zagotoviti dostojen življenjski standard prosilcev za azil in polno spoštovanje njihovih človekovih pravic. Direktiva je začela veljati 19. julija 2013, države članice pa so morale nacionalne ukrepe za prenos priglasiti Komisiji do 20. julija 2015. Slovenski organi so zamudili prvotni rok in do danes še niso priglasili vseh ukrepov za prenos. Komisija je septembra 2015 Sloveniji poslala uradni opomin, zdaj pa ji pošilja obrazloženo mnenje, ki je drugi korak v postopku za ugotavljanje kršitev. Slovenske organe poziva, naj v dveh mesecih nacionalno zakonodajo uskladijo z zadevnimi pravili EU, sicer se lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču. Komisija se je odločila zaključiti postopke za ugotavljanje kršitev proti Belgiji, Češki, Nemčiji in Sloveniji, saj so prenesle direktivo o azilnih postopkih (Direktiva 2013/32/EU). Direktiva o azilnih postopkih, ki je del skupnega evropskega azilnega sistema, določa skupne postopke za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite. Komisija se je danes odločila, da 13 državam članicam (Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Češki, Grčiji, Estoniji, Finski, Franciji, Madžarski, Luksemburgu, Latviji, Poljski in Sloveniji) pošlje uradni opomin zaradi neizvajanja pravil EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (Direktiva 2011/93/EU). EU ima stroga pravila za inkriminacijo spolnih zlorab otrok po vsej Evropi, ki vključujejo kazni za storilce kaznivih dejanj, zaščito otrok žrtev in ukrepe za preprečevanje, da do takšnih kaznivih dejanj sploh pride. Navedena direktiva vključuje tudi posebne ukrepe za boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok na spletu. Zaradi njene celovitosti so številne države članice zamujale z izvajanjem novih ukrepov. Vendar je za zagotovitev učinkovite zaščite otrok pred spolno zlorabo in spolnim izkoriščanjem nujno, da vse države članice v celoti spoštujejo določbe direktive. Komisija se je zato odločila, da proti 13 državam članicam začne postopke za ugotavljanje kršitev zaradi nepravilnega prenosa direktive v nacionalno zakonodajo. Zadevne države članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da odgovorijo na argumente Komisije, sicer se Komisija lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje. Več informacij o postopku EU za ugotavljanje kršitev je na voljo v celotnem sporočilu za medije tukaj, več informacij o vseh sprejetih odločitvah pa v registru odločitev o kršitvah.

Pravni postopek

Člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije daje Komisiji pristojnost, da kot varuh Pogodb sproži sodni postopek proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU. Postopek za ugotavljanje kršitev se začne s predložitvijo zahteve za informacije (“uradni opomin“) zadevni državi članici, ki mora nanj odgovoriti v navedenem roku, običajno v dveh mesecih. Če Komisija z informacijami ni zadovoljna in sklene, da zadevna država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, ji lahko nato pošlje uradno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU (“obrazloženo mnenje“), s katero pozove državo članico, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev. Če država članica ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko Komisija odloči, da bo zoper njo sprožila postopek na Sodišču Evropske unije. Toda v približno 95 % zadev v zvezi s kršitvami države članice izpolnijo svoje obveznosti po pravu EU, preden se zoper njih sproži postopek na Sodišču. Če Sodišče razsodi proti državi članici, mora ta sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča. Kadar države članice ne prenesejo direktiv v roku, ki sta ga določila Svet Evropske unije in Evropski parlament, lahko Komisija od Sodišča zahteva, da pri odločanju o takšni zadevi državi članici naloži denarno kazen. To možnost, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, določa člen 260(3) PDEU.

Vir: EC Press

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>