euportal twitter euportal facebook

Mnenja o osnutkih proračunskih načrtov

20.11.2019 – Evropska komisija je danes predstavila svoja mnenja o osnutkih proračunskih načrtov držav članic območja evra za leto 2020, sprejela več ukrepov v okviru Pakta za stabilnost in rast v zvezi z Madžarsko in Romunijo, ter sprejela četrto poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo. Od julija letos in prvič po letu 2002 nobena država članica območja evra ni v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Delež javnega dolga v BDP v območju evra naj bi se tako kot v zadnjih nekaj letih še naprej zmanjševal in padel s približno 86 % v letu 2019 na približno 85 % v letu 2020. Do tega sicer prihaja v razmerah ohlajanja evropskega in svetovnega gospodarstva. Komisija je na podlagi nedavne jesenske gospodarske napovedi in posvetovanj z državami članicami sprejela mnenja o osnutkih proračunskih načrtov vseh držav članic območja evra. Ugotovila je, da noben osnutek proračunskega načrta za leto 2020 ni izrazito neskladen z zahtevami Pakta za stabilnost in rast.   V zvezi z osnutki proračunskih načrtov osmih držav članic EU, med katerimi je tudi Slovenija, Komisija meni, da obstaja tveganje neskladnosti z zahtevami Pakta za leto 2020, saj bi načrt lahko povzročil znatno odstopanje od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnih proračunskih ciljev. Skupno se ocenjuje, da se bo med letoma 2019 in 2020 število držav članic, ki bodo dosegle ali presegle svoj srednjeročni proračunski cilj, povečalo s šest na devet. Komisija napoveduje, da se bo skupni strukturni primanjkljaj območja evra leta 2020 povečal za 0,2 % potencialnega BDP (na –1,1 %), kar kaže na večinoma nevtralno fiskalno naravnanost . To povečanje strukturnega salda je zlasti posledica napovedanih ekspanzivnih fiskalnih politik v državah članicah s fiskalnim manevrskim prostorom, zlasti na Nizozemskem in v manjši meri v Nemčiji (0,6 % oziroma 0,4 % potencialnega BDP), in napovedanega povečanja strukturnega primanjkljaja Italije (0,3 % potencialnega BDP). Na splošno fiskalne politike v območju evra še vedno niso dovolj diferencirane. Države članice s fiskalnim manevrskim prostorom izvajajo ekspanzivne fiskalne politike in bi morale biti pripravljene še naprej izkoriščati ta manevrski prostor. Nasprotno pa je pomanjkanje konsolidacije v državah, ki se soočajo s težavami glede vzdržnosti, še naprej zaskrbljujoče. Komisija je sprejela tudi več ukrepov v okviru Pakta za stabilnost in rast v zvezi z Madžarsko ter Romunijo. Za obe državi je Komisija ugotovila, da v odgovor na priporočili Sveta EU iz junija 2019 nista sprejeli učinkovitih ukrepov. Zato predlaga, da Svet sprejme sklep o nesprejetju učinkovitih ukrepov in revidirano priporočilo Madžarski in Romuniji, naj v letu 2020 sprejme ukrepe za odpravo znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Komisija je sprejela tudi četrto poročilo za Grčijo v postopku okrepljenega nadzora, v katerem ugotavlja, da je Grčija pripravila proračun za leto 2020, ki izpolnjuje dogovorjeni cilj glede primarnega presežka v višini 3,5 % BDP na način, ki spodbuja rast, in da je vlada na splošno sprejela potrebne ukrepe za izpolnitev konkretnih reformnih zavez za sredino leta 2019 v okviru izvajanja širšega načrta reform. Za dokončanje reform in njihovo pospešitev, kjer je to potrebno, bodo ključni nadaljnji ukrepi.Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_19_6296

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>