euportal twitter euportal facebook

Poročila o socio – ekonomskih izzivih v državah članicah

26.2.2020 – Evropska komisija je danes v sklopu letnega cikla evropskega semestra objavila 28 poročil o državah, v katerih analizira ključne socialno-ekonomske izzive vsake države članice. V primerjavi s predhodnimi cikli evropskega semestra tokratna poročila o državah vsebujejo tri novosti:

1.    Skladno z usmeritvami ključnih dokumentov Evropske komisije (Letna strategija za trajnostno rast, Evropski zeleni dogovor) se analiza poročil o državah  osredotoča na konkurenčno trajnostnost, namenjeno vzpostavitvi gospodarstva, ki deluje v korist ljudi in planeta. V ta namen vsako poročilo vsebuje posebno poglavje o okoljski trajnostnosti. To analizira izzive in priložnosti, ki jih državi prinaša podnebno energijski prehod, ter identificira potrebne strukturne reforme in najpomembnejše naložbene potrebe na področjih, kot so energetika, promet in stavbe.

2.    Ker so ekonomsko-socialni izzivi in naložbene potrebe, s katerimi se srečujejo države in njihove regije pri prehodu v podnebno-nevtralno gospodarstvo, različni, vsako poročilo o državi vključuje posebno prilogo (t.i. aneks D), namenjeno identifikaciji potencialnih regij ali sektorjev, ki bi bili lahko upravičeni do finančne pomoči Sklada za pravičen prehod. Kot je znano, je Evropska komisija januarja 2020 predlagala ustanovitev Sklada za pravičen prehod, ki bi zagotovil finančno pomoč regijam in sektorjem v vseh državah, ki bi jih prehod v podnebno-nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel. Današnja identifikacija posameznih regij ali sektorjev znotraj države predstavlja podlago za začetek tovrstnega dialoga z nacionalnimi oblastmi.

3.    Cilji trajnostnega razvoja postajajo sestavni del evropskega semestra. Vsako poročilo o državi zdaj vključuje povzetek ocene napredka držav članic pri njihovem doseganju, pa tudi posebno temu namenjeno prilogo, ki prikazuje uspešnost posamezne države pri teh ciljih in trend v zadnjih petih letih.

Poročilo o Sloveniji 2020 med drugim ugotavlja, da slovensko gospodarstvo še vedno trdno raste, čeprav je rast nižja kot v preteklih letih. Razmere na trgu dela se izboljšujejo, in sicer s povečevanjem stopnje zaposlenosti in zniževanjem tako stopenj brezposelnosti kot tudi dolgotrajne brezposelnosti. Tovrstne razmere predstavljajo dobro podlago za sprejem potrebnih strukturnih reform, ki bi prispevale k izboljšanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ in gospodarstva. Vendar pa so napori za sprejem reform, ki bi naslovili izzive starajočega se prebivalstva, zelo omejeni. Poročilo ugotavlja, da je Slovenija naredila omejen napredek pri sprejemanju pokojninske in zdravstvene reforme, medtem ko pri vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe ni nobenega napredka. Poročilo tudi ugotavlja, da ogljična intenzivnost gospodarstva ostaja visoka in da Slovenija nima celovite strategije za prilagajanje na podnebne spremembe. V prilogi o regijah, ki bi bile lahko upravičene do sredstev Sklada za pravičen prehod, Evropska komisija izpostavlja savinjsko-šaleško in zasavsko območje.

Slovenija dosega cilje trajnostnega razvoja. Glede večine 17 ciljev, zlasti socialnih, se uvršča višje kot znaša povprečje EU. Razlike v dohodkih so nizke, socialni indikatorji pa se izboljšujejo. To potrjujejo tudi kazalniki v okviru evropskega stebra socialnih pravic. Kazalnik, kjer se Slovenija uvršča pod evropsko povprečje in je moč zaznati celo upadajoč trend, pa je delež naložb v BDP-ju. Ta je v 2018 znašal 19,2 %, medtem ko je povprečje EU 20,9 %.

Slovenija ni bila vključena v poglobljen pregled ugotavljanja makroekonomskih neravnovesij.Na splošno Evropska komisija napredek Slovenije pri uresničevanju lanskih priporočil ocenjuje kot omejen. Nekaj napredka je bilo zaznati pri uresničevanju cilja za povečevanje zaposljivosti nizko usposobljenih in starejših delavcev ter cilja za izboljšanje konkurenčnosti, profesionalizacije in neodvisnega nadzora pri javnem naročanju. Omejen pa je napredek pri uresničevanju cilja osredotočanja naložbenih gospodarskih politik na prehod v nizkoogljično družbo.

Ključne ugotovitve iz 28 poročil o državah. Skladno s ciljem večje konkurenčne trajnostnosti se poročila o državah osredotočajo na štiri razsežnosti: okoljsko trajnostnost, povečanje produktivnosti, pravičnost in makroekonomsko stabilnost. Poročila izpostavljajo, da rast produktivnosti v Evropi še vedno ostaja izziv, še toliko bolj ob upoštevanju demografskih sprememb. Nezadostne naložbe, staranje delovne sile ter pomanjkanje znanj in spretnosti ali neskladja med njihovo ponudbo in povpraševanjem po njih zavirajo potencialno rast. Države članice so še vedno v zelo različnih položajih z vidika dolga in izzivov glede javnofinančne vzdržnosti. Javnofinančni primanjkljaji v EU so v povprečju spet začeli rasti, s čimer se je trend upadanja iz zadnjih let obrnil. Trenutno visoke ravni javnega dolga v nekaterih državah članicah so vir ranljivosti. Raven naložb v državah članicah se še vedno ni vrnila na raven pred krizo, delež javnih naložb v BDP-ju pa naj bi se minimalno povečeval, še zlasti to velja za države območja evra. Stopnje brezposelnosti med državami članicami se še naprej znatno razlikujejo, medtem ko se revščina in socialna izključenost zaradi dobrih razmer na trgu dela še naprej zmanjšujeta. Zaradi negotovih gospodarskih obetov Evropska komisija poudarja, da so reforme za povečanje potencialne rasti še toliko bolj pomembne.

Napredek pri reformah V poročilih o državah je ocenjen napredek držav članic pri izvajanju nanje naslovljenih priporočil. Gre za državam prilagojena priporočila glede politik, ki jih vsako leto spomladi  pripravi Komisija. Ugotovitve v poročilih o državah kažejo, da je bilo izvajanje priporočil, sprejetih leta 2019, na področju finančnih storitev in aktivnih politik trga dela uspešno. Na področjih, kot sta konkurenca v storitvenem sektorju in zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, izvajanje reform ostaja šibko. Države članice so na splošno dosegle vsaj določen napredek pri izvajanju približno dveh tretjin priporočil, izdanih od uvedbe evropskega semestra leta 2011. Državam članicam pri oblikovanju in izvajanju reform pomaga program za podporo strukturnim reformam (SRSP). Komisija je danes sprejela letni delovni program SRSP za leto 2020, ki prvič predvideva zagotavljanje podpore v vseh 27 državah članicah, in sicer za več kot 240 reformnih projektov. V Sloveniji bo v 2020 denimo podprl pregled sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Odpravljanje makroekonomskih neravnotežij. Kot vsako leto, je del evropskega semestra tudi ugotavljanje makroekonomskih neravnotežij. Namen postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji je opredeliti, preprečiti in obravnavati pojav potencialno škodljivih makroekonomskih neravnotežij, ki bi lahko negativno vplivala na gospodarsko stabilnost v posamezni državi članici, območju evra ali v EU kot celoti. Kot omenjeno, Slovenija v letu 2020 ni del postopka ugotavljanja makroekonomskih neravnovesij.

Poglobljeni pregled makoroekonomskih neravnotežji se je opravil v  13 držav članic. Rezultati teh poglobljenih pregledov, ki so vključeni v poročila o državah za zadevne države članice, so pokazali, da:

·         v Grčiji, Italiji in na Cipru še vedno obstajajo čezmerna neravnotežja,

·         v Nemčiji, na Irskem, v Španiji, na Nizozemskem, v Franciji, na Hrvaškem, Portugalskem, v Romuniji in na Švedskem še vedno obstajajo neravnotežja,

·         v Bolgariji neravnotežij ni več, zato izstopa iz tega postopka.

Posodobljene smernice za zaposlovanje.V sklopu evropskega semestra je je Komisija je sprejela predlog za posodobitev smernic za zaposlovanje, ki predstavljajo skupne prednostne naloge za nacionalne politike zaposlovanja. Posodobljene smernice uvajajo sklicevanja na poštene, pregledne in predvidljive delovne pogoje, izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev, okrepljeno vlogo socialnih partnerjev in potrebo po večjem poudarku na skupinah z nižjim in srednjim dohodkom, ko gre za pošteno plačilo, ki zagotavlja dostojen življenjski standard.

Naslednji koraki Poročila o državah bo skupaj z rezultati poglobljenih pregledov obravnaval Svet EU (države članice). Komisija bo o povzetkih ugotovitev poročil o državah razpravljala z Evropskim parlamentom. V prihodnjih mesecih bodo predstavniki Komisije obiskali države članice ter o analizah in ugotovitvah iz poročil o državah razpravljali z nacionalnimi parlamenti, vladami, socialnimi partnerji in drugimi deležniki. Države članice bodo aprila predstavile nacionalne reformne programe, ki podrobno opredeljujejo prednostne naloge na področju strukturnih reform, in programe stabilnosti (za države območja evra) oziroma konvergenčne programe (za države, ki niso članice območja evra), ki določajo njihove večletne fiskalne strategije. Več:tukaj

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>