euportal twitter euportal facebook

Pozitivno mnenje Sloveniji o proračunu

18.11.2020 – Evropska komisija je danes predstavila jesenski sveženj ekonomskih politik. To je drugi korak v ciklu evropskega semestra 2021, ki se je začel septembra z objavo letne strategije za trajnostno rast, v središču katere je koncept konkurenčne trajnostnosti. Letna strategija za trajnostno rast vsebuje tudi strateške smernice za države članice pri pripravi njihovih načrtov za okrevanje in odpornost ter določa razmerje med mehanizmom za okrevanje in odpornost in evropskim semestrom. Današnji sveženj temelji na gospodarski napovedi iz jeseni 2020, ki je bila pripravljena v razmerah velike negotovosti in glede na katero BDP v evrskem območju in EU zaradi gospodarskega šoka, ki ga je povzročila pandemija koronavirusa, v letu 2022 ne bo dosegel ravni pred pandemijo. Komisija je ocenila, da vsi osnutki proračunskih načrtov držav članic evrskega območja za leto 2021 upoštevajo priporočila, ki jih je Svet izdal julija 2020, in odražajo trenutno zdravstveno krizo, visoko stopnjo negotovosti in resen upad gospodarske aktivnosti, ki so posledica izbruha COVID-19.

Mnenje o proračunskem načrtu Slovenije

Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Slovenije na splošno v skladu s priporočilom, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2020. Večina ukrepov, navedenih v osnutku proračunskega načrta Slovenije, podpira gospodarsko aktivnost v razmerah precejšnje negotovosti. Slovenija je pozvana, naj redno pregleduje uporabo, učinkovitost in ustreznost podpornih ukrepov ter naj bo pripravljena, da jih po potrebi prilagodi spreminjajočim se okoliščinam. Priporočilo o ekonomski politiki evrskega območja, ki sicer zagotavlja prilagojene nasvete državam članicam evrskega območja glede tem, ki vplivajo na delovanje evrskega območja kot celote, letos vsebuje tudi politične smernice o prednostnih nalogah, ki bi jih morale države članice evrskega območja upoštevati v svojih načrtih za okrevanje in odpornost. V poročilu o mehanizmu opozarjanja, tj. sistemu za odkrivanje morebitnih makroekonomskih neravnotežij, je bilo ugotovljeno, da so se makroekonomska neravnotežja do izbruha krize zaradi COVID-19 sicer zmanjševala, vendar se zdi, da se tveganja povečujejo v državah članicah, ki so se z neravnotežji soočale že pred pandemijo COVID-19. V predlogu skupnega poročila o zaposlovanju je analiziran učinek pandemije COVID-19 na razmere na področju zaposlovanja in socialne razmere v Evropi. Kriza je prekinila šestletni pozitivni trend na trgu dela, prizadeti so zlasti delavci z nestandardnimi oblikami zaposlitve, mladi in delavci, rojeni zunaj EU. V izrednem evropskem semestru 2021 bo skupno poročilo o zaposlovanju državam članicam dodatno pomagalo opredeliti prednostna področja za reforme in naložbe, ki jih je treba vključiti v načrte za okrevanje in odpornost ob upoštevanju smernic za zaposlovanje. Naslednji korak predvideva, da bosta Euroskupina in Svet razpravljala o svežnju in potrdila danes objavljene smernice.

Več: tukaj

Vir: EC Press

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>