euportal twitter euportal facebook

Predlog EU proračuna 2021 – 2027

2.5.2018 – Evropska komisija je danes predstavila predlog proračuna Unije za obdobje 2021–2027. Predlog za pragmatičen in sodoben dolgoročni proračun ponuja pravi odgovor na današnje razmere, v katerih se od Evrope pričakuje, da bo imela večjo vlogo pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v nestabilnem svetu in v času, ko se bo zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU proračun Unije precej zmanjšal. Današnji predlog se na navedena izziva v enaki meri odziva z zmanjšanji odhodkov in z novimi dodatnimi sredstvi. Financiranje za nove in bistvene prioritete Unije se bo ohranilo ali okrepilo, kar neizogibno pomeni nekatere reze na drugih področjih. Komisija predlaga skupni sedemletni proračun v višini 1.135 milijard evrov v obveznostih, kar je enako 1,11 % bruto nacionalnega dohodka (BND) držav EU-27. Ta raven obveznosti ustreza 1.105 milijardam evrov (oziroma 1,08 % BND) v plačilih. Da bi lahko financirali nove in nujne prioritete, bo treba povečati sedanje ravni financiranja. Današnje naložbe v področja, kot so raziskave in inovacije, mladi, digitalno gospodarstvo, upravljanje meja, varnost in obramba, bodo prispevale k blaginji, trajnostnosti in varnosti v prihodnje. Na primer, sredstva programa Erasmus+ in evropske solidarnostne enote se bodo podvojila. Hkrati je Komisija kritično preučila, kje je mogoče privarčevati in izboljšati učinkovitost. Komisija predlaga, da se v odziv na nove razmere v Uniji s 27 članicami nekoliko znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko (za vsako za 5 %). Ti politiki bosta posodobljeni tako, da se bodo lahko z manj sredstvi še vedno uresničevali njuni cilji in dodatno vključevale nove prioritete. Kohezijska politika bo imela na primer vse pomembnejšo vlogo pri podpiranju strukturnih reform in dolgoročnem vključevanju migrantov. Komisija v predlogu predvideva nadaljnje zmanjšanje birokracije za upravičence in organe upravljanja z izboljšanjem usklajenosti predpisov na podlagi enotnih pravil, jasnejšo strukturo proračuna, ki bo tudi bolj usklajena s prioritetami Unije ter večjo prožnost znotraj programov in med njimi, kar bo omogočilo odzivanje na nepredvidene dogodke in krizne razmere. Pomembna novost predlaganega proračuna je okrepljena povezava med financiranjem EU in pravno državo. Spoštovanje načela pravne države je bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. Komisija zato predlaga nov mehanizem za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi s splošnimi pomanjkljivostmi v zvezi z načelom pravne države v državah članicah. Nova predlagana orodja bi Uniji omogočila, da zamrzne, zmanjša ali omeji dostop do finančnih sredstev EU sorazmerno z naravo, resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti. Tak sklep bi predlagala Komisija, države članice pa bi ga sprejele po glasovanju z obrnjeno kvalificirano večino. Za podporo stabilnosti evroobmočja in približevanju evroobmočju Komisija predlaga dva nova instrumenta: program za podporo reformam, ki zagotavljal finančno in tehnično podporo vsem državam članicam za izvajanje prednostnih reform, zlasti v okviru evropskega semestra, ter evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe, ki bo pripomogla k ohranjanju ravni naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov. Za nove prednostne naloge so potrebne tudi nove naložbe. Zato Komisija predlaga, da se te financirajo s kombinacijo novih sredstev (približno 80 %), prerazporeditev in prihrankov (približno 20 %). Kot nove vire financiranje Komisija predlaga poenostavitev sedanjih lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in uvedbo „košarice“ novih virov lastnih sredstev: 20 % prihodkov iz sistema za trgovanje z emisjami, vpoklicno stopnjo v višini 3 % za novo skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb ter nacionalni prispevek, izračunan na podlagi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže v vsaki državi članici (0,80 evra na kilogram). Ti novi viri lastnih sredstev bodo predstavljali približno 12 % celotnega proračuna EU in bi lahko prispevali do 22 milijard letno za financiranje novih prioritet. Izstop Združenega kraljestva iz EU je priložnost za odpravo zapletenega sistema rabatov in celo „rabatov na rabate“. Komisija predlaga, da se v obdobju petih let odpravijo vsi rabati in zmanjša znesek, ki ga obdržijo države članice pri zbiranju carinskih prihodkov za proračun EU, z 20 % na 10 %. Po uvedbi obeh ukrepov bo proračun EU preprostejši in pravičnejši. Na podlagi današnjih predlogov bo Komisija v naslednjih tednih predstavila podrobne predloge za prihodnje sektorske finančne programe. Odločitev o prihodnjem dolgoročnem proračunu EU bo nato soglasno sprejel Svet po odobritvi Evropskega parlamenta. Ker so bila pogajanja o sedanjem proračunu dolga, je prišlo do zamude pri izvajanju nekaterih ključnih programov. Zato Komisija poziva k sprejetju dogovora pred volitvami v Evropski parlament maja 2019, za kar si bo maksimalno prizadevala. Več: tukaj

Vir: EC Press

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>