euportal twitter euportal facebook

Socialne in ekonomske prioritete v 2018

22.11.2017-Evropska komisija je danes določila ekonomske in socialne prioritete EU za 2018, dala priporočila politike za evrsko območje in pripravila ocene osnutkov proračunskih načrtov, ki so jih predložile države članice evrskega območja. Komisija je tako začela nov cikel ekonomskega upravljanja za leto 2018 oz. t.i. evropski semester za usklajevanje ekonomskih, fiskalnih in socialnih politik . Začetek tega evropskega semestra so zaznamovale živahna gospodarska aktivnost v evrskem območju in celotni EU, rekordno visoka zaposlenost in stopnje brezposelnosti, ki se zmanjšujejo in približujejo ravni pred krizo. K tej trdni rasti prispevajo vse države članice, zato je treba zdaj nameniti prednost ohranjanju rasti in zagotavljanju, da bo koristila vsem članom družbe.

Poleg odgovornih fiskalnih politik bi morale biti strukturne reforme osredotočene na ustvarjanje pogojev za nadaljnjo krepitev naložb in povečanje realne rasti plač, da bi se podprlo domače povpraševanje. Današnji sveženj temelji na gospodarski napovedi Komisije iz jeseni 2017 in prednostnih nalogah iz govora predsednika Junckerja o stanju v Uniji iz leta 2017. Prav tako odraža nedavno razglasitev evropskega stebra socialnih pravic na socialnem vrhu v Göteborgu.

Komisija je danes ocenila, ali so osnutki proračunskih načrtov držav članic v evrskem območju za leto 2018 skladni z določbami Pakta za stabilnost in rast. Tako je sprejela 18 mnenj za vse države članice evrskega območja razen za Grčijo. Za šestnajst držav, za katere velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast, velja naslednje: – osnutki proračunskih načrtov šestih držav (Nemčije, Litve, Latvije, Luksemburga, Finske in Nizozemske) so skladni z zahtevami iz Pakta za leto 2018. – osnutki proračunskih načrtov petih držav (Estonije, Irske, Cipra, Malte in Slovaške) so večinoma skladni z zahtevami iz Pakta za leto 2018. Pri teh državah bi načrti lahko povzročili določen odklon od srednjeročnega cilja posamezne države ali od prilagoditvene poti za njegovo dosego. – pri osnutkih proračunskih načrtov petih držav (Belgije, Italije, Avstrije, Portugalske in Slovenije) obstaja tveganje neskladnosti z zahtevami iz Pakta za leto 2018. Osnutki proračunskih načrtov teh držav članic bi lahko povzročili znatno odstopanje od prilagoditvene poti za dosego njihovih srednjeročnih ciljev.

Za Belgijo in Italijo se napoveduje tudi neskladnost z referenčnim merilom glede zmanjšanja dolga. Za dve državi, za kateri še velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast (tj. sta v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem), velja naslednje: – pri osnutku proračunskega načrta Francije, za katero bi od leta 2018 lahko začel veljati preventivni del Pakta, če se pravočasno in vzdržno odpravi čezmerni primanjkljaj, obstaja tveganje neskladnosti z zahtevami iz Pakta za leto 2018, – osnutek proračunskega načrta Španije je večinoma skladen z zahtevami iz Pakta za leto 2018. Poleg ocen proračunskih osnutkov je Komisija danes predstavila tudi letni pregled rasti, poročilo o mehanizmu opozarjanju, osnutek skupnega poročila o zaposlovanju ter predlog smernic za zaposlovanje in priporočilo o ekonomski politiki evrskega območja. Letni pregled rasti za leto 2018: v letnem pregledu rasti so države članice pozvane, naj okrepijo naložbe ter s tem podprejo krepitev gospodarstev ter povečajo produktivnost in dolgoročno rast. Komisija obenem priporoča nadaljnje strukturne reforme, ki so potrebne, da bi evropsko gospodarstvo postalo stabilnejše, bolj vključujoče, produktivnejše in odpornejše. Fiskalne politike bi morale poskrbeti za ustrezno ravnovesje med zagotavljanjem vzdržnosti javnih financ in podpiranjem gospodarske rasti.

Prednostni nalogi morata ostati zmanjšanje visoke ravni dolga in obnova fiskalnih blažilnikov. Pri tem lahko pomagajo odprava davčnih vrzeli, izboljšanje kakovosti sestave javnih financ in bolj ciljno usmerjena poraba. Socialna pravičnost je še vedno medsektorska prednostna naloga, načela in pravice v okviru evropskega stebra socialnih pravic pa bodo odslej vključene v evropski semester. Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018: gre za eno od orodij evropskega semestra, namenjeno preprečevanju in odpravljanju neravnotežij, ki ovirajo nemoteno delovanje gospodarstev držav članic evrskega območja ali EU kot celote. Na podlagi analiz iz letošnjega poročila o mehanizmu opozarjanja je bilo za poglobljeni pregled v letu 2018 predlaganih 12 držav članic. Gre za iste države, za katere so bila neravnotežja ugotovljena že v prejšnjem krogu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. To so Bolgarija, Ciper, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. Komisija bo svoje poglobljene preglede predstavila v poročilih o državah februarja 2018. Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju: letošnji osnutek skupnega poročila o zaposlovanju je prvi, ki v prakso prenaša pregled socialnih kazalnikov, ki je bil vzpostavljen kot eno od orodij za uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic. Uspešnost držav članic se ocenjuje na podlagi 14 glavnih kazalnikov. Skupno poročilo o zaposlovanju upošteva tudi reforme nacionalnih politik glede na cilje stebra. Letošnje skupno poročilo o zaposlovanju kaže na nenehne izboljšave na trgu dela: od začetka mandata sedanje Komisije je bilo ustvarjenih približno 8 milijonov dodatnih delovnih mest. Stopnja brezposelnosti še naprej pada in je septembra 2017 znašala 7,5 % (8,9 % v evrskem območju), kar je najnižja raven od leta 2008. Predlog smernic za zaposlovanje: v smernicah za zaposlovanje so predstavljene skupne prednostne naloge in cilji za nacionalne politike zaposlovanja ter so podlaga za priporočila za posamezne države. Besedilo letošnjega predloga je usklajeno z načeli evropskega stebra socialnih pravic, da bi se izboljšala konkurenčnost Evrope in njeni pogoji za naložbe, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in spodbujanje socialne kohezije. Priporočilo za ekonomsko politiko evrskega območja: Komisija priporoča večinoma nevtralno fiskalno naravnanost in uravnoteženo kombinacijo politik za evrsko območje kot celoto. To naj bi pomagalo podpreti naložbe in izboljšati kakovost in strukturo javnih financ. Države članice so prav tako pozvane, da okrepijo svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju. Priporočilo poziva tudi k izvajanju politik in reform, ki povečujejo produktivnost, izboljšujejo institucionalno in poslovno okolje, olajšujejo naložbe, podpirajo oblikovanje kakovostnih delovnih mest in zmanjšujejo neenakost. Komisija se obenem zavzema za izvajanje reform, ki so namenjene spodbujanju enakih možnosti in dostopa do trga dela, pravičnih delovnih razmer, socialne zaščite in vključenosti. Priporočilo poziva tudi k nadaljevanju prizadevanj za dokončanje bančne unije ob upoštevanju zmanjševanja in delitve tveganja, vključno z evropskim sistemom jamstva za vloge in začetkom delovanja skupnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje. Prav tako bi bilo treba pospešiti zmanjševanje ravni slabih posojil, kapitalske trge EU pa še bolj razviti in povezati, da bi se olajšal dostop do finančnih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja. Komisija priporoča tudi doseganje hitrega napredka pri dokončanju ekonomske in monetarne unije, in sicer ob doslednem spoštovanju notranjega trga Unije ter na odprt in pregleden način v odnosu do držav članic zunaj evrskega območja. Celotno sporočilo: tukaj

Vir: EC Press

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>