euportal twitter euportal facebook

SURE – European solidarity instrument

3.4.2020 - Evropska komisija je predlagala vzpostavitev 100 milijard evrov težkega solidarnostnega instrumenta SURE, ki bo delavcem v državah članicah EU pomagal ohraniti dohodke, podjetjem po pomagal, da preživijo. Financiral bo npr. sheme skrajšanega delovnega časa, ko delavci delajo manj, izgubljen dohodek pa jim vsaj delno povrne država. Komisija se je tudi zavzela za preusmeritev vseh razpoložljivih sredstev iz strukturnih skladov v odziv na izbruh koronavirusa. Ta bo namreč močno prizadel vse sektorje evropskega gospodarstva. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je povedala: »Učinkovit bo le najmočnejši odziv. Uporabiti moramo vsa sredstva, ki so nam na voljo. Vsak razpoložljiv evro iz proračuna EU bomo preusmerili v reševanje te krize. Moči združujemo z državami članicami, da rešimo življenja in omogočimo preživljanje. To je evropska solidarnost.« Instrument SURE bo zagotovil posojila v višini do 100 milijard evrov za države, ki jih potrebujejo za podporo prihodkov delavcev in pomoč podjetjem, da obdržijo zaposlene. To bo ljudem omogočilo, da še naprej plačujejo najemnine, račune in kupujejo hrano ter pripomorejo k stabilnosti gospodarstva. Posojila bodo temeljila na jamstvih, ki jih zagotovijo države članice, in bodo namenjena tja, kjer so najbolj potrebna. Izkoristile jih bodo lahko vse države članice, vendar bodo zlasti pomembna za najbolj prizadete države. Instrument SURE bo podpiral sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe za pomoč državam članicam pri zaščiti delovnih mest ter zaposlenih in samozaposlenih pred odpuščanjem in izgubo dohodka. Podjetja bodo lahko začasno zmanjšala število delovnih ur ali začasno prekinila delo, hkrati pa od države prejela dohodkovno podporo za neopravljene ure. Samozaposlene osebe bodo prejele nadomestilo za trenutne izredne razmere. Podporo bodo iz sedanjega proračuna EU prejeli tudi kmetje in ribiči. Za ribištvo bo tako kot pri strukturnih skladih prožnejša postala tudi uporaba Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, zaradi česar bodo države članice lahko zagotovile podporo sektorju. Za kmetijstvo bo Komisija bo kmalu predlagala vrsto ukrepov in prožnosti, da bodo upravičenci lahko prejeli potrebno pomoč na podlagi skupne kmetijske politike, kot na primer podaljšanje rokov, povišanje predplačil za neposredna plačila ter preglede na kraju samem. Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim pa si bo za zmanjšanje tveganja okužb med drugim prizadeval za uvedbo elektronskih bonov, pa tudi možnost nakupa zaščitne opreme za tiste, ki zagotavljajo pomoč. Zaščiti evropskega gospodarstva in ljudi z vsemi razpoložljivimi sredstvi bo namenjena tudi preusmeritev vseh sredstev kohezijske politike v boj proti izrednim razmeram. Tako bo ves nerazporejeni denar iz treh skladov kohezijske politike, tj. Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, namenjen odpravljanju učinkov krize na področju javnega zdravja. Za prerazporeditev sredstev tja, kjer so najbolj nujno potrebna, bo omogočen prenos med skladi ter med kategorijami regij in cilji politik. Upravljanje bo poenostavljeno, prav tako bodo odpravljene zahteve glede sofinanciranja, saj države članice že uporabljajo vsa sredstva za boj proti krizi. EU danes predlaga, da se za zadovoljevanje potreb evropskih sistemov zdravstvenega varstva uporabijo vsa preostala sredstva iz letošnjega proračuna EU. Instrument za zagotavljanje nujne pomoči bo prejel 3 milijarde evrov, od katerih bo 300 milijonov evrov dodeljenih za skupno zalogo opreme v okviru rescEU. Najpomembnejša prednostna naloga bosta obvladovanje krize na področju javnega zdravja ter zagotavljanje ključne opreme in zalog, drugi poudarek pa povečati prizadevanja v zvezi s testiranji. V skladu predlogom bi bilo Komisiji omogočeno tudi neposredno javno naročanje v imenu držav članic. Komisija je v zadnjih tednih ukrepala, da bi državam članicam zagotovila vso potrebno prožnost za finančno podporo njihovim sistemom zdravstvenega varstva, njihovim podjetjem in delavcem. Sprejemala je ukrepe za hitrejša javna naročila medicinske opreme ter usmerila sredstva za raziskave v razvoj cepiva. Prizadevala si je zagotoviti, da se lahko blago in čezmejni delavci še naprej gibljejo po vsej EU, da se ohranijo delovanje bolnišnic, proizvodnja v tovarnah in zalaganje trgovin. Še naprej podpira postopke repatriacije iz držav povsod po svetu. Več: tukaj

Vir: EC Press

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>