euportal twitter euportal facebook

DAVČNE OAZE – legla kriminala ali legitimna davčna konkurenca?

Marsikdo si ob omembi davčne oaze predstavlja eksotičnen, idiličen peščen otok obsijan s soncem, razkošnimi vilami, hitrimi avtomobili, čistimi ulicami in nasmejanimi obrazi. V davčnih oazah ni recesije, ni revščine, ni jeznih sindikatov kot tudi ni lačnih otrok in podjetij v stečaju…Pravi raj – “ davčni raj”.

 Stereotipna slika ni daleč od resničnosti, kajti mnoge davčne oaze so v državah na Karibskih otokih. V nasprotju s popularnim prepričanjem, da so davčne oaze le idilični otoki s peščenimi plažami in palmami, dejstva govorijo drugače. Mnogi velikii mednarodni finančni centri imajo status davčne oaze.

 V mednarodnem monetarnem fondu (IMF) definirajo davčno oazo kot področje, kjer je finančni sektor razvit do te mere, da je v neskladju z številom prebivalcev. Zanje je karakteristično, da se relativno visoko število finančnih institucij ukvarja s finančnimi posli nerezidentov. Tako IMF definicija vključuje v seznam tudi Združene države in Veliko Britanijo.

 Davčne oaze so raznolike, vsem pa sta skupni dve karakteristiki: nizki davki ( včasih jih sploh ni in prebivalci plačajo le pavšal, ki je enak ne glede na prihodek) in diskretnost, ki variira tudi do popolne tajnosti vseh podatkov. Zakonodaja je pogosto pomanjkljiva in netransparentna.

Netransparentnost in tajnost podatkov vlagateljev pa je odlična osnova za kriminalna dejanja od trgovanj z drogami, notranjimi podatki organizacij,poneverbami, podkupovanji, utajami davkov, izogibanju plačevanja preživn do pranja denarja…Seznam je dolg.

 Po podatkih organizacije Global Financial Integrity tam pristane kar dve tretjini denarja zaradi izogibanja plačevanj davkov, ostanek so kriminalne transakcije in korupcija. Kljub trditvam posameznikov, da naj bi davčne oaze predstavljale “davčno konkurenčnost”, ne moremo zanikati, da je njihovo osnovno delovanje prikrivanje finančnih sredstev, pogosto sumljivega izvora in izogibanje plačevanja davkov v matičnih državah. Kar ni kaznivo vendar, močno vprašljivo dejanje.

Vlade zaradi neplačevanja davkov izgubijo letno 3,1 trilijone dolarjev (podatki Organizacije za davčno pravičnost (Tax Justice Network), “revne” države zaradi poslovanja v davčnih oazah izgubijo več kot trilijon dolarjev, kar je desetkrat več kot prejmejo kot pomoč. (podatki organizacije Globalna Finančna integracija (Global Financial Integrity).

 

Neustavljiva privlačnost davčnih oaz

 Bančne oaze naj bi začele cveteti v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja predvsem v Evropi, v Aziji pa se je sektor začel razvijati šele po letu 1968.

V Luxemburgu je finančni sektor v začetku sedemdesetih let privabil investitorje iz Nemčije, Francije in Belgije predvsem zaradi tajnosti njihovih računov in nizkih davkov.

Kanalski otoki, Kajmanski otoki, Otok Man, Bahrain in Bahami so ponujali podobne usluge. Kasneje je sledilo še več manjših držav,ki so bile pripravljene sodelovati tudi v manj legalnih načine finančnih transakcij.

 Švica ima najdaljši stalež na področju tajnosti podatkov bančnih zavezancev in se uvršča v sam vrh po indeksu tajnosti (FSI). Švicarske banke posedujejo 2.1 trilijon dolarjev oz. 27% vsega denarja v davčnih oazah.

Že leta 1934 so sprejeli zakon, s katerim so kriminalizirali razkrivanje identitet bančnih vlagateljev. Konrad Hummler, sedaj že bivši direktor banke Wegelin & Co. v Zurichu, ki je imela kar 271 letno tradicijo, je zagovarja takšen bančni sistem in drugo stran označil za “davčni kartel”. Tajni bančni račun naj bi bil osnovna človekova pravica. Države, ki zahtevajo podatke o lastnikih naj bi prekoračile svoja pooblastila.

 Prav ta tajnost je ključni element, zakaj se vlagatelji odločajo za tajne ali netransparentne bančne račune. Seveda dobro premislijo, katera davčna oaza oz. banka je najprimernejša. Varnost naložbe, maksimalna donosnost in predvsem to, da je denar dobro skrit pred domačimi javnostmi, so najbolj zaželene karakteristike davčnih oaz.

 Tudi izbor davčne oaze je dobro premišljen. Pri tem je vlagateljem v veliko pomoč lokalna ali nacionalna zakonodaja, ki je prilagojena nerezidentnim strankam in je namenoma bolj privlačna in konkurenčna od drugih zakonodaj.

 Naslednji, prav tako ključen kriterijje, dase skoznjo pretakajo čimvečje količine denarja. Najvažnejši dejavnik, pomemben posebej pri nelegalnih poslih, pa je stopnja diskretnosti poslovanja.

 

Kazalniki, ki odražajo stopnje tajnosti podatkov in stopnje finančnega pretoka tvorijo t.i. indeks tajnosti oz. tajni finančni indeks, na osnovi katerega je angleška lobistična organizacija “Organizacija za davčno pravičnost”[1] (Tax Justice Network) sestavila tabelo:

 

 

 

RANK

 

 

 

Secrecy Jurisdiction

 

 

 

  FSI – Value

 

 

 

Secrecy Score

 

 

 

Global Scale Weight

1

Švica

1879.2

78

0.061

2

Kajmanski otoki

            1646.7

77

0.046

3

Luxemburg

1621.2

68

0.131

4

Hong Kong

1370.7

73

0.042

5

ZDA

1160.1

58

0.208

6

Singapore

1118.0

71

0.031

7

Jersey

750.1

78

0.004

8

Japonska

693.6

64

0.018

9

Nemčija

669.8

57

0.046

10

Bahrain

660.3

78

0.003

11

Deviški otoki (VB)

617.9

81

0.002

12

Bermuda

539.9

85

0.001

13

Združeno kraljestvo (VB)

516.5

45

0.200

14

Panama

471.5

77

0.001

15

Belgija

467.2

59

0.012

16

Maršalovi otoki

457.0

90

0.000

17

Avstrija

453.5

66

0.004

18

Združeni Arabski Emirati (Dubai)

439.6

79

0.001

19

Bahami

431.1

83

0.000

20

Ciper

406.5

58

0.010

21

Guernsey

402.3

65

0.003

22

Libanon

397.3

82

0.000

23

Makao

389.8

83

0.000

24

Kanada

366.2

56

0.009

25

Indija

344.0

53

0.013

26

Uruguaj

331.0

78

0.000

27

Malezija (Labuan)

319.3

77

0.000

28

Koreja

317.2

54

0.009

29

Liberija

316.9

81

0.000

30

Barbados

266.6

79

0.000

31

Irska

264.2

44

0.030

32

Mauricius

261.6

74

0.000

33

Filipini

253.9

73

0.000

34

Liechtenstein

239.2

81

0.000

35

Italija

231.2

49

0.008

36

Otok Man

230.4

65

0.001

37

Izrael

230.3

58

0.002

38

Otoki Turks & Caicos

218.9

90

0.000

39

Nizozemska

199.7

49

0.005

40

Beliz

198.4

90

0.000

41

Costa Rica

177.2

77

0.000

42

Gvatemala

174.8

81

0.000

43

Gibraltar

174.6

78

0.000

44

Gana

146.8

79

0.000

45

Andora

133.6

73

0.000

46

Nizozemski Antili

129.4

83

0.000

47

Aruba

124.9

74

0.000

48

Danska

121.7

40

0.008

49

Botsvana

121.3

79

0.000

50

Portugalska (Madeira)

119.4

51

0.001

51

Deviški otoki (ZDA)

104.2

68

0.000

52

Sveti Vincent & Grenadini

100.9

78

0.000

53

Španija

98.8

34

0.016

54

Malta

98.6

48

0.001

55

Sejšeli

95.0

88

0.000

56

Madžarska

94.8

47

0.001

57

Latvija

88.9

45

0.001

58

Antigua & Barbuda

88.5

82

0.000

59

Sveta Lucija

78.7

89

0.000

60

Maldivi

78.5

92

0.000

61

Grenada

57.6

83

0.000

62

Montserrat

50.1

86

0.000

63

Brunei Darussalam

45.8

84

0.000

64

Monaco

37.7

75

0.000

65

Anguilla

36.0

79

0.000

66

St Kitts & Nevis

31.2

81

0.000

67

San Marino

30.9

79

0.000

68

Samoa

27.5

85

0.000

69

Vanuatu

14.3

88

0.000

70

Cookovi otoki

13.4

75

0.000

71

Dominika

12.5

80

0.000

NA

Nauru

0

93

NA

 NA

France*

0

NA

0.008

*Začasno umaknjen podatek zaradi sodne interpretacije

 Vir : http://www.financialsecrecyindex.com/2011results.html

 Kako globok je problem davčnih oaz, povedo številke, da kar 98% vseh podjetij, ki so registrirana na Londonski borzi, uporablja bančne servise v davčnih oazah in kar83 od 100 največjih ameriških podjetij uporablja servise v davčnih oazah ( npr. Coca Cola, Google, American Airlines, Kentucky Fried Chicken… , če naštejem le nekatere).

Začetek konca davčnih oaz?

 

Evropski parlament je aprila 2012 sprejel predlog resolucije s katero je pozval Evropsko komisijo, da v čim krajšem času pripravi sporazum za rešitev problema tajnosti podatkov

vlagateljev v švicarskih bankah. Prav tako pozdravlja predlog Evropske komisije, s katerim naj bi se povečala transparentnost bančnih transakcij za evropska podjetja.

 

Bruselj naj bi že vrsto let preučeval tudi protikorupcijsko zakonodajo posameznih držav članic in predloge, ki preprečujejo “pranje denarja” ter uvajajo ukrepe za omejevanje davčnih oaz. V povezavi z Europolom (Evropski policijski urad) še posebej preučujejo možnosti povečanega čezmejnega sodelovanja.

 

Nekateri rezultati so že vidni. Poročilo OLAFa (Evropskega urada za preprečevanje goljufij) za leto 2011 navaja, da so: Preiskave urada prispevale k temu, da je bilo izterjanih 691 milijonov evrov, sodišča držav članic pa so izrekla skupaj 511 let zapornih kazni”. (Olaf Annual Report 2011).

 

 Postavlja se vprašanje katera instanca bi bila najbolj pristojna in učinkovita pri reševanju problemov, ki jih prinašajo davčne oaze – države članice ali evropske institucije?

 

“Večino davčnih oaz sponzorirajo države članice”, je povedal britanski poslanec v Evropskem parlamentu Bill Newton Dunn, junija letos. Po ugotovivtvah Evropskega sveta naj bi celo prihajalo do pravega tekmovanja med nekaterimi državami članicami, ki ponujajo posebne davčne olajšave in na ta način skušajo privabiti velika podjetja.

 

Na sestanku Posebnega odbora za preprečevanje organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja (CRIM)[2] v Evropskem parlamentu 18. in 19. septembra 2012 so udeleženci poudarili pomen čezmejnega sodelovanja in potrebo po povečani vlogi Evropske komisije pri regulaciji.

“Toleranca do davčnih oaz je prevelika, a zaenkrat še ni jasnih strategij, kako se lotiti problema ” je povedala evropska poslanka Tanja Fajon, članica tega odbora (avgust 2012).

V okviru odbora CRIM se pojavljajo tudi razprave o vzpostavitvi evropskega javnega tožilca, organa EU s pristojnostmi v primerih čezmejne kriminalitete. Razprave se nadaljujejo in mnenja poslank in poslancev ter držav članic so različna. Fajonova in nekateri poslanci v Evropskem parlamentu v novem organu vidijo priložnost za učinkovit boj zoper organiziran kriminal, drugi pa bi raje prevetrili delovanje že obstoječih agencij EU kot so Europol (Evropski policijski urad), Eurojust (Evropskaagencijaza krepitev pravosodnega sodelovanja) in COSI (.odbor Sveta za notranjo varnost).

 

Tradicijo tajnosti švicarskega bančnega imperija pa že močno načenjajo zahteve držav po razkritju podatkov. Ameriška vlada je najbolj odločna v svojih zahtevh po preprečevanju neplačila davkov. Od 21 švicarskih bank je zahtevala imena njihovih ameriških vlagateljev. UBS se je strinjala in se s tem izognila tožbi. Leta 2009 je plačala 780 milijonov dolarjev in razkrila imena lastnikov 4450 bančnih računov. Temu je v mesecu februarju sledilo še več švicarskih bank. Banko Wegelin & Co.je pokopala tožba Združenih držav Amerike zaradi utaje davkov v višini 1.2 bilijona dolarjev. Konrad Hummler je ob tem izjavil, da je pričakoval zaplet in ni kršil švicarskih zakonov.

Nemčija in Združeno kraljestvo sta lansko leto zahtevala, da lastniki računov plačajo pavšalni davek. Čeprav so švicarske banke nerade pristale na takšen dogovor, je zanje kljub temu prinesel dober izplen.

 Situacija se popravlja,in sicer tako zaradi sprememb regulative kot tudi zavez držav k mednarodno dogovorjenim davčnim standardom.

 Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je prestavila Liechtenstein na tretji seznam, v skupino, kjer so tudi Velika Britanija, Italija, Japonska, Slovenija, Francija, Nemčija, Rusija in ZDA. V septembru 2009 je to uspelo tudi Avstriji  in Švici.

 

Slovenski tranzicijski in komunistični kapital na Ciper

Evroposlanka Tanja Fajon je v razpravi v Odboru CRIM ocenila, da bi z denarjem, pridobljenim iz davčnih utaj in izogiba plačilu davka v Sloveniji iz leta 2009, lahko štirikrat napolnili proračune ministrstev za šolstvo in šport, kulturo ter visoko šolstvo , znanost in tehnologijo.Vsota iz neplačanih davkov znaša kar 108 odstotkov izdatkov za javno zdravstvo navaja evropska poslanka Fajonova.

V davčne oaze je iz Slovenije leta 2010 odteklo 1,64 milijarde evrov. Skoraj 14 milijonov evrov so nakazali t.i. ljudje z najnižjimi prihodki. V letu 2010 je v 42 davčno ugodnejših območij nakazila izvedlo 4.493 fizičnih in 5.000 pravnih oseb,” je v intervjuju marca 2012 povedala Mojca Centa Šircelj, nekdanja direktorica republiške davčne uprave (DURS). Gre za odlive z računov, ki so odprti pri slovenskih bankah, na račune pri bankah v katerikoli drugi državi.

Povedala je osupljiv podatek, da je bilo v letu 2010 v povprečju vsak dan 200 nakazil v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov. Ob tem se je začudila, da so v te podatke zajeti tudi zavezanci iz najnižjega dohodninskega razreda, ki so izvedli za 5,3 milijona evrov nakazil. “V Sloveniji so v letu 2010 kar 8,3 milijona evrov nakazil izvedli zavezanci, za katere informativni izračun dohodnine sploh ni bil sestavljen, se pravi, da so uradno pod dohodkovnim pragom”, je dejala Centa –Šircelj v intervjuju januarja 2012.

Mojca Cent-Šircelj je pokazala hvalevredno odločnost pri soočanju s problemi a je, žal odstopila s položaja generalne direktorice DURSA. Epilog dogodka, ko je maja 2012 prejela grozilno pismo, še pričakujemo.

Ciper je po besedah Johna Christensena direktorja britanske organizacije “Tax Justice Network,” (Organizacija za davčno pravičnost”) popularna davčna oaza predvsem za komunistične države bivšega vzhodnega bloka z bivšo Sovjetsko zvezo na čelu.

Skozenj se ne pretakajo večje količine denarja, vendar je  kljub temu uvršče na 20 mesto v tabeli tajnosti podatkov (Financial Secrecy Index 2011).Ima namreč veliko značilnosti tajne finančne zakonodaje : slabo obveščanje o finačnih tokovih in samo delno upoštevanje pogodbe o nadzoru pranja denarja. “Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da je to področje lahko nevarno za novinarje, ki želijo raziskovati,” je povedal John Christensen.

 

Da je pretok denarja iz Slovenije na Ciper še vedno aktualen, so februarja 2012 poročali v Večeru.“ Slovenske energetske firme v lasti države preko Cipra plačujejo milijone evrov črnogorskemu poslovnežu Vojinu Lazareviću, ki naj bi ga preiskovale policije ZDA, Velike Britanije, Luksemburga, Srbije in Bosne, spremljalo pa naj bi ga tudi več tajnih služb. V Sloveniji deluje tudi firma, ki naj bi bila povezana z ruskim oligarhom, ki ga določeni spletni mediji izpostavljajo kot vidnega člana kriminalnega podzemlja. Mercator je na veliko plačeval panamskemu podjetju Banacor, Talum je preko Deviški otokov nabavljal koks, NK Maribor pa je v Turčijo nakazal 43 tisočakov za plačilo priprav svojih nogometašev.

To so podatki, razvidni iz seznama Urada za preprečevanje pranja denarja, ki spremlja transakcije v države, ki bi lahko financirale teroriste in davčne oaze.” (Večer, 23.2.2012).

Sramotna in obžalovanja vredna dejanja

Če pristanemo na argument slovenskih in tudi tujih vlagateljev, da je takšen posel “… legalen in je investiranje denarja v tuja podjetja stvar lastne izbire”, da:”.. naj vsak poskrbi zase”, da: “….plačajo davke” in da : “ …gre za davčno konkurenčnost”, vendar obstaja vrsta pomislekov, ki so vezani na moralno in etično držo takšnih posameznikov in podjetij.

V okoliščinah, ko v Sloveniji tretjina staršev s težavo kupuje šolske potrebščine za svoje otroke, ko je skoraj petina prebivalstva revna, ko manjša podjetja, ki v pomanjkanju priložnosti kljub dobrim idejam in kvalitetnim kadrom le stežka preživijo, ko so upokojenci zadovoljni že če prejemajo 400 evrov pokojnine in izobraženi perspektivni kadri iščejo delo v tujini,…. so takšni argumenti milo rečeno nevzdržni.

Razen tega so ti posamezniki ali skupine premoženje ustvarili v matični državi (npr. Sloveniji) kjer uporabljajo vse javne, pogosto brezplačne storitve od infrastrukture do zdravstvenih, izobraževalnih in drugih storitev.

S tem ko denar prenesejo v davčne oaze, prelagajo breme javnih stroškov na ostale, povečini manj premožne prebivalce, ki plačujejo davke po nacionalni zakonodaji.

Pohlep nekaterih slovenskih skupin in posameznikov, ki jim ni mar za solidarnost do slovenske države in/ali njenih prebivalcev je začudujoč.

Denar, ki bi se v bankah v Sloveniji lahko investiral v naložbe slovenskih podjetij, kroži po davčnih oazah in tujih investicijah. Slovenski uporabniki davčnih oaz si pri tem manejo roke ob maksimiziranjo dobičkov in plačevanju nižjih davkov v drugih državah.

Njihov argument, da so takšne transakcije zakonite, je na trhlih etičnih nogah.

V Slovenij se s problemom sooča več institucij, a so podatki o njihovih aktivnostih težje dosegljivi.

 

Kdo bo pretrgal krog molka?

Povzamemo izjavo predsednika Odbora za finance in monetarno politiko mag. Andreja Širclja v državnem zboru, ki je povedal, da je sicer prost pretok kapitala v skladu z EU regulativo, je pa odtekanje denarja iz Slovenije etično problematično. Meni, da je potrebno v Sloveniji predvsem poskrbeti za podjetniško bolj prijazno okolje, ki bo kapital zadržal tukaj.

Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenijeje v uradnem odgovoru pojasnila, da : “…izvajanje nadzora nad poslovanjem podjetij v t. i. davčnih oazah samo po sebi ne spada med pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, lahko pa komisija v skladu s svojimi  pristojnostmi po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) pridobi podatke tudi o omenjenih transakcijah – in sicer v okviru konkretnega primera oziroma postopka, ki ga vodi. V katerih primerih in kdaj je komisija to zahtevala, pa je stvar postopkovne tajnosti.” (8.10-2012). In v resnici so to res davčne tajnosti. Če bi kar koli konkretnega povedali s konkretnimi imeni, bi jih navedeni lahko tožili. Lahko samo upamo, da bo delo komisije čim bolj učinkovito javnost pa sprotno obveščena o dogajanjih.

Odtekanje denarja, povezanega tudi z nelegalnimi dejavnostmi slovenskih podjetij in posameznikov pa naj bi urejala tudi pristojna ministrstva.

Njihove učinkovitosti, žal, iz uradnega odgovora Ministrstva za finance ni razbrati : “Skladno z odločitvijo Vlade Republike Slovenije bo Ministrstvo za finance v bodoče pogajalske resurse na mednarodnem davčnem področju v večji meri usmerilo v sklepanje mednarodnih pogodb, ki omogočajo izmenjavo informacij za davčne namene z drugimi državami in tudi jurisdikcijami, ki se označujejo kot davčne oaze. V tem trenutku vam zaradi narave pogajanj podrobnejših komentarjev ne moremo zagotoviti” (Služba za odnose z javnostmi Ministrstvo za finance, 5.oktober 2012).

Z Ministrstva za zunanje zadeve odgovor še pričakujemo.

 Skupina G 20 je v skupni deklarciji že leta 2009 poudarila skupne napore pri soočanju z nekooperativno finančno zakondajo in zavezo, da bodo z marcem 2010 še bolj odločno povečali boj proti davčnim oazam.

OECD je marca 2011 predstavila iniciativo “Dialog Oslo,” v kateri priporočajo, naj se vlade celostno lotijo obravnave finančnega kriminala in nelegalnega pretoka denarja. To je podprla tudi skupina G 20 s poudarkom na mednarodnem sodelovanju nacionalnih in nadnacionalnih agencij.

Le upamo lahko,da bo tudi Slovenija odločna pri preganjanju odtekanja denarja v davčne oaze. Če ne zmoremo drugače, naj se vsaj opredeli do takšnih aktivnosti in jih moralno in etično javno ovrednoti.

 

Irena Zagajšek ( objavljeno v Monde diplomatique, nov/December 2012)

 

Viri

http://www.financialsecrecyindex.com/

The Economist, 15 October 2011.

http://en.wikipedia.org/wiki/Offshore_financial_centre

www imf.org./external/np/mae/oshore/2000/eng/back.htm).

http://www.secrecyjurisdictions.com/PDF/Cyprus.pdf (slikovni material)

http://www.europarl.europa.eu/ep-live/en/committees/video?event=20120918-1500-COMMITTEE-CRIM

http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/greco/general/members_en.asp

http://ec.europa.eu/anti_fraud/media-corner/press-releases/press-releases/2012/20120703_01_sl.htm

http://www.oecd.org/tax/taxandcrime/50587297.pdf

 



[1]Organizacija za davčno pravičnost je bila ustanovljena v Britanskem parlamentu leta marca 2003. Ustanovljena je bila z namenom raziskovanja, analiziranja vplivov in zastopanja njihovih stališč na  področju davkov in davčne zakonodaje .

[2]Poseben odbor za boj zoper organiziran kriminal,korupcijo in pranje denarja (CRIM) je bil ustanovljen marca 2012 z namenom izmenjave mnenj različnih zakonodajnih in raziskovalnih institucij na nacionalnem in EU nivoju pri razvijanju strategije za preprečevanje kriminalnih sistemov in aktivnosti. 

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>