euportal twitter euportal facebook

Rovigo v iskanju nove identitete

7.1.2019 – Obstoj mesta Rovigo je bil prvič zabeležen leta 828, njegovo ime pa naj bi izhajalo iz grščine in v eni od različic pomenilo ‘mesto vrtnic’. Potem ko sta bila mesto in pokrajina več stoletij v lasti lokalnih in tujih veljakov, so ga v 19. stoletju po obdobju Napoleona Avstrijci povzdignili v kraljevo mesto. V nekaj desetletjih se je z razvojem industrializacije iz kmetijskega središča preobrazil v mesto z ustanovami zgodovinskega, kulturno-umetniškega, poslovno-industrijskega in turističnega značaja. V zadnjih letih je doživel večstransko urbano prenovo ter postal pomembna kulturna, izobraževalna, poslovna in turistična destinacija.

V širšem smislu govorimo o pokrajini Polesine, kjer se nahajajo tudi znana mesta, kot so Padova, Ferrara, Chioggia in Verona, s katerimi pa Rovigo težko tekmuje, da ne omenjamo bližine Benetk, ki vsaj v turističnem smislu zasenčijo vse, kar se nahaja v večini severne Italije.

Pokrajina Polesine se ponaša z bogato umetniško in kulturno dediščino. Tisočletna zgodovina, zabeležena od bronaste dobe dalje, je obeležena v treh arheoloških muzejih s primerki grško-rimsko-etruščanske umetnosti, zbirko vaz ter predmeti iz stekla in dragih kamnov. Vredno je izpostaviti Museo Dei Grandi Fiumi v nekdanjem samostanu Olivetani, arhitekturnem kompleksu iz 13. stoletja, v katerem se danes odvijajo prireditve v duhu starodavne zgodovine, z namenom ohranjati vezi med civilizacijami, ki so se skozi čas razvijale vzdolž rek Adiže in Pada.

Med najlepšimi prostori pokrajine Polesine so vile, vrtovi, podeželska posestva ter okolica poslopij arheološke industrije, ki so idealna scena za kakovostne glasbene in gledališke predstave, skozi katere pronica bogati duh pokrajine. Ob koncu poletja se tam vrstijo koncerti čelistov, ki kot mojstrski glasbeniki privabljajo nove študente v beneški konservatorij.

Zakaj Rovigo? V mestu je oktobra potekala dvodnevna konferenca na temo, kako širše območje, kjer se nahaja, narediti bolj privlačno za turizem in druge dejavnosti.

Skupina udeležencev konference, tudi slovenskih, ki jo je organiziralo venetsko združenje novinarjev Eurogiornalisti, je razmišljala o novih projektih, ki bi upoštevali turistične, kulturne, gospodarske in druge značilnosti območja ter hkrati potrebe sodobnega časa, in opredelila pet strateških smeri nadaljnega razvoja: turizem, ribolovno dejavnost, logistiko glede na obstoječo infrastrukturo, inovativnost ter umetniško in celotno kulturno dediščino. Kaj bi torej lahko prenovljena celovita podoba območja med Rovigom in delto reke Pad ponudila lokalnim skupnostim in svetu?

V prvi fazi se je, s poudarkom na turizmu, izluščilo naslednje:

Pokrajina premore raznoliko ponudbo: obmorski – kopalni turizem, ter kulturni in podeželski. Na voljo so možnosti za poslovna srečanja, šolske učne poti, univerzitetne projekte. Tam so tudi številni veliki industrijski centri.

Produkcijske zmogljivosti povečujejo inovativnost. Na voljo je veliko zemlje, ‘izobraževalne farme’ kot naravni laboratoriji nudijo dovolj znanja za cvetoče kmetijstvo; po drugi strani tehnološki know-how in investicije širijo industrijski sektor.

Prebivalci želijo ohraniti pokrajino, njeno favno in floro. Samoorganizirali so se in vzpostavili pravila, katerih cilj je ohraniti habitat s številnimi vodnimi tokovi. Dosegli so ravnovesje v spoštovanju narave in človekovih dejavnosti.

Prednosti in pomanjkljivosti. Ponudba je takšna, da lahko zadovolji vsakega turista: edinstvena pokrajina, biotska raznovrstnost, prehrambeni in vinski produkti s prepoznavno identiteto so prejeli mnoge mednarodne nagrade.

Vendar pa se običajni prebivalci lastnih zmogljivosti in posebnosti ne zavedajo dovolj in jih zato ne cenijo. Manjka torej ustrezno izobraževanje o odličnosti lastnega prostora. Znebiti se je treba kolektivne percepcije, da so Polesine zemlja vode, megle in poplav.

Nekaj bolj preprostih dejstev: pomanjkljive so n.pr. cestne oznake; številnejše in bolj jasne bi že pomenile spremembo; prav tako so premajhne možnosti javnega prevoza, premalo je taksijev, slabe so povezave z ostalo državo.

Kakšno zgodbo torej ponuditi? In kakšno vizijo informiranja imeti?

Da bi obiskovalcem lahko ponudili storitve odličnosti, je potrebno mreženje in usklajevanje med posameznimi akterji, ki zdaj delujejo vsak zase. Vsaka ustanova, na primer, izdela svoj zemljevid mesta in s tem porabi veliko energije in finančnih sredstev.

Vzpostaviti je treba tesne odnose med zasebnim in javnim sektorjem, vlagati v razvoj podjetništva, preko komunikacijskih kanalov usklajevati in izpopolnjevati ne le sezonsko, temveč celoletno promocijo pokrajine, sodelovati, ko gre za subjekte različnih kategorij, organizirati kulturne, okoljske, enogastronomske dogodke, nacionalne in mednarodne festivale, prilagajati ponudbo letnim časom, poleg hotelov nuditi nove oblike gostoljubja: razpršene hotele, B&B, hostle, nastanitvene zmogljivosti za vsak žep.

Razvoj turizma kot sistema v zgoraj omenjenem smislu bi pokrajino promoviral, jo zaščitil in ustrezno prekvalificiral.

KAKO SE ŠE VIDIJO ITALIJANI ?

Na prireditvi v organizaciji Gospodarske zbornice Venezia-Rovigo je njen podpredsednik Gian M. Gambato dejal, da je cilj projekta, imenovanega Rovigo – Polesine.LOGIN, opredeliti različne, vendar strokovne poglede na to območje. Zato so bile prisotne pomembne osebnosti iz turizma, gospodarstva, vseh vrst podjetništva, delegacije študentov lokalnega univerzitetnega centra, visoki predstavnik cerkve, direktor časopisa Gazzetino Roberto Papetti in drugi.

» Glavni cilj projekta je prekvalificirati iniciative. Dati poudarke na elemente, po katerih se pokrajina razlikuje od drugih območij in ki predstavljajo njeno dodano vrednost. Da bi v tem lahko uzrli lokalno in nacionalno odličnost, je potrebna širša politična vizija in celotna nova naracija, ki bo povezala vse; v novem jeziku in z novimi instrumenti ter z interpreti, ki bodo znali nagovoriti tudi mlade, da svoje prihodnosti ne bodo več načrtovali drugje. «

Zvrstilo se je več govorcev z mnogimi zapažanji in predlogi : treba bo začeti razmišljati o specializaciji produktov te province: ribištva, kmetijstva in tehničnih panog, povezati vse kompetence tega manj definiranega in zato manj prepoznavnega območja. V pokrajini Veneto se nahajajo tudi vodilna podjetja za konstrukcijo zabaviščnih in tematskih parkov ter potujočih spektaklov; nato podjetja s specializirano ponudbo grafike, oglaševanja in svetovanja.

Velika so bila do sedaj vlaganja v infrastrukturo: dve avtocestni osi S-J, ki se jima pridružuje Transpolesana /Venezia-Rovigo/ in Romea /Venezia-Ravenna/ ter interport v Rovigu, rečno pristanišče, ki omogoča dostop do morja in ima baricentričen položaj, primerljiv z večjimi pristanišči severovzhoda. V notranjosti so trije železniški terminali, povezani skozi postajo Rovigo do proge Bologna-Venezia in s tem z vso severno Evropo.

Omeniti velja vodno pot od Jadrana do Po di Levante skozi kanal Fissero, ki povezuje pomembna mesta v severni Italiji z Jadranskim morjem. Vodna pot pa ni samo možnost za plovbo, vzdolž njenega toka najdemo vodilne ladjedelnice Visentini z novo generacijo ladij RO-RO in ladjedelnico Vittoria z ultramodernimi patruljnimi čolni.

Zahvaljujoč obstoječim infrastrukturam se iz Roviga pride v Brescio ali Rimini, Parmo ali Pordenone v dveh urah.

Povezave so pomemben faktor tudi za vzpostavitev novih gospodarskih dejavnosti, ki potrebujejo učinkovito logistično dimenzijo. Poleg tega je za pretok podatkov ter pritegnitev podjetij in dejavnosti pomembna nematerialna infrastruktura. V San Bellinu je bila tako že postavljena konstrukcija za polaganje optičnih kablov za razvoj ultraširokopasovne tehnologije in aplikacij, na mnogih področjih načrtujejo javno omrežje z lastnostmi do 100 megabitov na sekundo.

Pomembna temeljna okoliščina je celota razpoložljivih materialnih in nematerialnih infrastruktur za področje, ki kaže presenetljivo dinamiko ustanavljanja start-upov, saj ti zasedajo četrto mesto po številu in kakovosti v smislu poslovnih zmogljivosti. Deset italijanskih mest, med njimi Rovigo, je bilo nagrajenih za visokotehnološka podjetja. Inkubator start-up podjetij je Univerzitetni konzorcij Rovigo.

V tem prostoru so se skupaj našli pomembni inovacijski ekosistemi, ki pospešujejo podjetniško mreženje.

Vsi prisotni subjekti tkejo široko mrežo območnih in nadobmočnih odnosov, povezave z univerzami Padove, Ferrare in Benetk, ki so nepogrešljive za rast inovacij, zmogljivosti in kakovosti območja ter tudi za visokošolsko izobraževanje.

Vendar bogastvo Roviga ni samo v njegovih podjetjih, temveč tudi v pomembni umetnostni, kulturni in naravni dediščini. Postal bi lahko idealen kontekst za odziv na nove turistične tendence, ki vse bolj temeljijo na bogastvu izkušenj, na itinerarjih, oblikovanih za individualnega turista, kot priložnost stika z naravo in zgodovino pokrajine.

Zanimivi so zgodovinski spomeniki, naravne poti po delti reke Pad, edinstvenost flore in favne ter poletni kulturni festivali, na primer “Delta Blues”, “Tra ville e giardini” in drugi. Muzej v Palazzo Roverella v Rovigu predstavlja nacionalno referenčno točko, ki privabi več kot 40 000 obiskovalcev samo z razstavo o secesiji v Evropi.

V pokrajini se nahajajo tudi muzeji gospodarskih panog, med njimi “Museo della giostra e dello spettacolo popolare”, “Le Antiche Distillerie Mantovani”, in pravkar odprt muzej “TBM Grimeca”, z razstavo aluminijastih komponent, ki so jih začeli izdelovati leta 1961. Ti muzeji so zanimivi za ljubitelje zgodovine in tradicije podjetništva, pa tudi kot učno orodje za šolarje in študente.

Marketinška akcija na lokalni in regionalni ravni bi lahko omogočila tudi, da Rovigo izkoristi bližino glavnih turističnih atrakcij pokrajine Veneto, to je Benetk in Verone. Raznoliki paket bi bil ustrezen odziv na sodobne trende turističnega povpraševanja in bi laže vzbudil zanimanje tudi mladih generacij za kulturni in zgodovinski turizem. Gospodarska zbornica Venezia-Rovigo je z gospodarsko zbornico Treviso-Belluno ob podpori venetske regije ustanovila Nuovo Centro Estero, ustanovo, ki bo v povezavi s tujci razvijala iniciative za razvoj v turističnem in drugih sektorjih.

Med zanimivejšimi pojavi zadnjih let je porast zanimanja tujih podjetij za vlaganja v dejavnosti M&A /merger &acquisition/, t.j. združevanja in prevzemanja podjetij. Ne gre za greenfield investicije /ustanavljanje podjetij/, temveč za prevzeme na podlagi raziskav usposobljenosti, znanj in položaja na trgu.

Prevelika fragmentacija, značilna za Polesine, pa ne pospešuje razvoja. Preprečuje načrtovanja večjega obsega in združevanje iniciativ, s čimer bi pridobili več vladnih trasferjev, zmanjšali pritisk na kadre in prihranili stroške za preštevilne politične organe.

Vstopiti bo torej treba v novo dimenzijo, ki presega potrebe vsakdanjika in tudi presega lokalne potrebe, ter izdelati takšen know-how za lansiranje raznolikosti, ki bo pravi odziv na pričakovanja širšega prostora, Italije, Evrope in sveta.

KAKO TO POKRAJINO VIDI SLOVENIJA?

Pred nekaj leti je namreč možnosti pokrajine Polesine preučeval Poslovno podporni center BSC Kranj, imenovan Regionalna razvojna agencija Gorenjske, ki je naročila projekt ‘mobilni turistični inkubator’, čigar analize in pobude so bile sicer osredotočene predvsem na razvoj turizma. Agencija pa lahko pokrije tudi vse druge dejavnosti in izvede celovito analizo možnosti nekega območja, na primer: za morebitne nove projekte regionalnega, lokalnega in čezmejnega razvoja na področjih podjetništva, tehnološkega razvoja, promocije investicij, razvoja človeških virov, turizma, prostorskega razvoja in varstva okolja, razvoja podeželja in sodelovanja s partnerji v EU in drugih državah.

KAJ IMAJO POVEDATI NAŠE TURISTIČNE AGENCIJE?

Na to vprašanje je odgovorila turistična agencija Helia d.o.o. iz Kranja, ki ponuja “izvirna potovanja v pristne kraje”, med drugim intermodalno turo z ladjo in kolesi vzdolž reke Pad skozi nedotaknjeno podeželje severne Italije. Dejali so, da regiji zelo primanjkuje ustrezne infrastrukture – kolesarskih stez skoraj ni, označevalna struktura je slaba ali pa je ni. Kolesarski turizem pesti še visoka urbanizacija regije in veliko ostalega prometa.

ALI TUDI SLOVENIJA IZVAJA TAKŠNA SREČANJA ?

Gotovo jih. Vabljeni so različni, tudi tuji strokovnjaki, novinarji in laični opazovalci oziroma turisti, vsi z neposredno izkušnjo doživetja določenega območja oziroma izkušnjo sodelovanja z neko kulturno ustanovo ali gospodarsko panogo.

Avtor: Nevenka Likar Žužek

Source: EUportal Press

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>